ŠKOTKI PODEŽELSKI UPOR: 200 svetov zahteva preiskavo škotske zelene revolucije
September 2026
Več kot 200 podeželskih skupnosti zahteva celovito presojo posledic velikih energetskih projektov
Na Škotskem se je v zadnjih mesecih okrepila razprava o posledicah hitrega umeščanja velikih energetskih in elektroenergetskih projektov v podeželski prostor. V središču je Rural Scotland Convention, ki povezuje predstavnike številnih podeželskih skupnosti.
Po poročanju The Herald je septembra 2026 približno 200 podeželskih svetov skupnosti podprlo zahtevo po neodvisni preiskavi širših vplivov velikega energetskega razvoja. Pri tem ne gre za preprosto nasprotovanje obnovljivim virom energije. Osrednje vprašanje je, kako načrtovati energetski prehod, da pri tem ne spregledamo skupnih vplivov na prostor in ljudi.
Na srečanju Rural Scotland Convention v škotskem parlamentu 24. februarja 2026 so predstavniki skupnosti oblikovali skupno izjavo in zahtevali celovito obravnavo velikih energetskih projektov. Posebej so opozorili, da se pogosto ločeno obravnavajo proizvodni objekti, daljnovodi, transformatorske postaje, hranilniki energije in druga spremljajoča infrastruktura. Tak pristop po njihovem mnenju ne pokaže celotnega vpliva na posamezno območje.
V dokumentu so za takšen način obravnave uporabili izraz »salami sliced approach« – obravnavanje prostora po posameznih »rezinah«, pri katerem se izgubi širša slika. Zato zahtevajo, da se pred nadaljnjim množičnim umeščanjem velikih projektov pripravi jasnejši strateški energetski in prostorski okvir ter neodvisno preverijo širši in kumulativni vplivi.
Kumulativni vplivi niso samo seštevek posameznih projektov
To je ena najpomembnejših ugotovitev škotskega primera. Posamezen energetski projekt je mogoče presojati relativno enostavno. Težje pa je oceniti, kaj pomeni več projektov na istem območju, skupaj z omrežjem, cestami, transformatorskimi postajami, hranilniki in drugo infrastrukturo.
Takrat ne gre več samo za vpliv posamezne vetrne elektrarne ali drugega energetskega objekta, temveč za postopno spreminjanje celotnega prostora.
Prav zato Rural Scotland Convention zahteva širši pogled na vplive na lokalne skupnosti, krajino, turizem, kmetijstvo in druga področja.
Lokalna skupnost želi sodelovati pri načrtovanju
Pomemben del škotske razprave je tudi vloga lokalnih skupnosti. Predstavniki podeželskih območij želijo sodelovati že pri strateškem prostorskem energetskem načrtovanju, ne šele takrat, ko je posamezen projekt že pripravljen.
Škotska ministrica za podnebne ukrepe in energijo Gillian Martin je na srečanju poudarila pomen vključevanja skupnosti v strateško načrtovanje in napovedala forum za njihovo sodelovanje. Škotska vlada pa ni sprejela vseh zahtev Rural Scotland Convention, med drugim ne zahteve po ustanovitvi neodvisne preiskovalne komisije.
Razprava se zato nadaljuje, vendar je vprašanje vključevanja lokalnih skupnosti postalo del uradnega procesa.
Zakaj je škotski primer pomemben tudi za Slovenijo?
Slovenija in Škotska imata različne prostorske in energetske razmere, zato škotskih rešitev ni mogoče neposredno prenesti v Slovenijo. Kljub temu je njihova izkušnja pomembna zaradi načina razmišljanja.
Pri velikih energetskih projektih ni dovolj vprašanje, ali je posamezen objekt mogoče umestiti. Potrebno je pogledati celoten sistem in njegove posledice.
Vetrna elektrarna namreč ni samo vetrna elektrarna. Z njo so lahko povezani dostopne ceste, omrežje, daljnovodi, transformatorske postaje, hranilniki in drugi posegi v prostor. Če se ti objekti načrtujejo na istem območju, je treba njihove vplive obravnavati skupaj. To je še posebej pomembno v državi z omejenim in občutljivim prostorom, kakršna je Slovenija. Škotska razprava odpira širše vprašanje, ki ni povezano samo z eno državo ali eno tehnologijo.
Energetske politike ni mogoče ločiti od prostorskega načrtovanja.
Pred množičnim umeščanjem velikih energetskih projektov je treba vedeti, koliko energije potrebujemo, kakšno infrastrukturo potrebujemo, kje jo je mogoče umestiti in kakšne skupne posledice bo to imelo za prostor in prebivalstvo. Šele nato je mogoče posamezne projekte presojati v širšem kontekstu.
Škotski primer zato ni zgolj zgodba o vetrnih elektrarnah. Je zgodba o prostoru, lokalnih skupnostih, strateškem načrtovanju in odgovornosti države pri velikih infrastrukturnih spremembah.
Za Slovenijo je sporočilo preprosto:
PRI VELIKIH ENERGETSKIH PROJEKTIH JE TREBA GLEDATI CELOTNO SLIKO NE SAMO POSAMEZNEGA PROJEKTA.
Viri
Rural Scotland Convention on Major Energy Infrastructure, Community Council Round Table, Scottish Parliament, Holyrood, 24. februar 2026.
The Herald Scotland, Rural revolt: 200 councils demand inquiry over Scots green revolution, 20. september 2026.
Izvirni dokument Rural Scotland Convention:
Rural Scotland Convention – Major Energy Infrastructure
»Iz Slovenije v Bruselj: Zeleni prehod ne sme potekati mimo ljudi«
Bruselj, 9. september 2026 – Danes je v Bruslju potekala evropska mobilizacija civilnih iniciativ in združenj, ki opozarjajo na posledice sedanje energetske politike ter na način umeščanja vetrnih in drugih energetskih objektov v prostor.
Dogodek je povezal civilne iniciative, strokovnjake in predstavnike lokalnih okolij iz različnih evropskih držav. Po podatkih organizatorjev se je mobilizaciji pridružilo več kot 40 združenj iz 15 evropskih držav.
Osrednje sporočilo udeležencev je bilo jasno: energetski prehod ne sme potekati mimo ljudi, lokalnih skupnosti in prostora, v katerem se projekti izvajajo.
Za ljudi, naravo in pravico do soodločanja
Slovenske civilne iniciative že več let opozarjajo, da vprašanje energetike ni samo vprašanje proizvodnje električne energije. Gre tudi za vprašanje prostora, varovanja narave in kulturne dediščine, zdravja ljudi, lokalne demokracije ter javnega interesa.
Kot je bilo izpostavljeno tudi v današnjem sporočilu iz Bruslja:
»Zeleni prehod ni zelen, če uničujemo kraje, ki naj bi jih varovali.«
Združenje zato zagovarja stališče, da morajo biti odločitve o energetskih projektih sprejete na podlagi strokovnih in transparentnih presoj, ob dejanskem sodelovanju lokalnih skupnosti in prebivalcev.
Evropska razprava o stroških in posledicah energetskega prehoda
Današnji dogodek v Bruslju ni bil namenjen samo vprašanju vetrnih elektrarn. Razprava je zajela širše vprašanje evropske energetske politike – od stroškov električne energije in javnih naložb do vplivov energetskih projektov na okolje, zdravje in kulturno dediščino.
Organizatorji so med drugim izpostavili zahteve po moratoriju na nove projekte, ponovni presoji javnih naložb ter iskanju rešitev za cenovno dostopno električno energijo.
To so vprašanja, ki niso več samo stvar posameznih lokalnih okolij. O njih se vse intenzivneje razpravlja tudi na evropski ravni.
Slovenija mora biti pri tej razpravi slišana
Za Združenje je pomembno, da se glas slovenskih civilnih iniciativ sliši tudi zunaj Slovenije.
Naši problemi pri umeščanju vetrnih elektrarn niso osamljen slovenski pojav. Podobne dileme in nasprotovanja se pojavljajo tudi v drugih evropskih državah. Današnje srečanje v Bruslju je zato pomembno predvsem zato, ker omogoča povezovanje izkušenj in skupno opozarjanje na vprašanja, ki jih posamezne države pogosto obravnavajo ločeno.
Slovenija mora biti pri oblikovanju evropske energetske politike aktivna in zahtevati politiko, ki bo poleg energetskih ciljev upoštevala tudi ljudi, naravo, prostor, lokalne skupnosti in ekonomsko vzdržnost.
Naša prihodnost se ne sme načrtovati brez ljudi, ki bodo s posledicami teh odločitev živeli.
USTAVIMO ZELENI POHLEP – in zahtevajmo odgovoren, uravnotežen in pravičen energetski prehod.
Poročilo o sestanku na Ministrstvu za okolje in prostor
Sestanek z državnim sekretarjem Petrom Lovšinom
V sredo, 29. julija 2026, se je delegacija Združenja civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn udeležila sestanka na Ministrstvu za okoljein prostor z državnim sekretarjem Petrom Lovšinom in sodelavci ministrstva.
Gre za prvi uradni sestanek te ravni po večletnih prizadevanjih civilnih iniciativ, da bi pristojni prisluhnili opozorilom glede umeščanja velikih vetrnih elektrarn v prostor ter preverili številne pomisleke o zakonitosti in strokovni utemeljenosti posameznih postopkov.
Ministrstvo je investitorje in predstavnike Združenja povabilo na ločena sestanka, s čimer je izrazilo pripravljenost prisluhniti argumentom obeh strani. Takšen pristop ocenjujemo kot pomemben korak k odprtemu, uravnoteženemu in odgovornemu dialogu.
Na sestanku smo predstavili ključne probleme, s katerimi se civilne iniciative srečujejo že vrsto let. Poseben poudarek je bil namenjen postopku priprave državnega prostorskega načrta za vetrno elektrarno Ojstrica, kjer obstajajo resni pomisleki glede zakonitosti postopkov, kakovosti strokovnih podlag ter upoštevanja vseh relevantnih vplivov na okolje, naravo in lokalno prebivalstvo.
Predstavniki ministrstva so zagotovili, da bodo preverili in preučili, ali so postopki pri projektu DPN VE Ojstrica potekali v skladu z veljavno zakonodajo ter na podlagi nepristranskih in strokovno utemeljenih mnenj.
Prav to je ves čas ena ključnih zahtev civilnih iniciativ. Ne zahtevamo privilegiranega položaja niti vnaprejšnjih odločitev. Zahtevamo le zakonite, strokovne, pregledne in nepristranske postopke.
Če bodo pristojni organi ugotovili, da so bili postopki vodeni pravilno, bo to morala potrditi neodvisna in celovita presoja. Če pa se izkažejo nepravilnosti, pričakujemo, da bodo odgovorni ustrezno ukrepali in morebitne nezakonitosti odpravili, še preden bi povzročile nepopravljive posledice za ljudi, naravo in prostor.
Posebej želimo poudariti, da smo na sestanku zaznali spoštljiv odnos predstavnikov ministrstva. Razprava je potekala v konstruktivnem vzdušju, brez podcenjevanja ali zmanjševanja pomena opozoril civilnih iniciativ. Takšen način komunikacije predstavlja pomembno spremembo in ustvarja pogoje za boljše sodelovanje tudi v prihodnje.
V Združenju civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn ne želimo prehitevati zaključkov. En sam sestanek še ne pomeni rešitve odprtih vprašanj. Vendar pa verjamemo, da je pripravljenost na odprt dialog, brez vnaprejšnjega favoriziranja posameznih interesov, prvi korak k sprejemanju odgovornih odločitev.
Naše stališče ostaja nespremenjeno: razvoj energetike mora temeljiti na spoštovanju zakonodaje, varovanju narave, zdravja ljudi, vodnih virov ter ustavne pravice prebivalcev do zdravega življenjskega okolja. Samo tako bo mogoče graditi zaupanje med državo, lokalnimi skupnostmi in civilno družbo.
Zahvaljujemo se državnemu sekretarju Petru Lovšinu in sodelavcem ministrstva za sprejem ter za pripravljenost prisluhniti argumentom civilnih iniciativ. Upamo, da je to začetek drugačnega pristopa pri odločanju o umeščanju velikih vetrnih elektrarn v slovenski prostor in da bodo nadaljnji postopki temeljili na strokovnosti, zakonitosti in enakovrednem dialogu z vsemi deležniki.
Posredovali smo pripombe k pripravi
NEPN 2030–2040
V pripombah k NEPN poudarjamo: Slovenija ne potrebuje
industrijskih vetrnih elektrarn
Združenje civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn je v okviru javnega posvetovanja posredovalo pripombe k izhodiščem za pripravo novega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) 2030–2040.
V pripombah smo poudarili, da mora energetski razvoj Slovenije temeljiti na varovanju narave, zdravja ljudi, vodnih virov ter spoštovanju pravic lokalnih skupnosti do sodelovanja pri odločanju o posegih v prostor.
Posebej smo opozorili, da Slovenija zaradi svoje majhnosti, razpršene poselitve, občutljivega naravnega okolja, velikega deleža varovanih območij in omejenega vetrnega potenciala ni primeren prostor za razvoj industrijskih vetrnih elektrarn. Menimo, da vetrne elektrarne ne predstavljajo rešitve, ki bi lahko bistveno prispevala k energetski varnosti države, njihove koristi pa so nesorazmerne z vplivi, ki jih povzročajo v prostoru.
Združenje zato zagovarja stališče, da Slovenija za doseganje energetskih in podnebnih ciljev ne potrebuje industrijskih vetrnih elektrarn. Zaradi njihovega omejenega prispevka k oskrbi z električno energijo ter pomembnih vplivov na prostor,
naravo in lokalne skupnosti menimo, da ne predstavljajo primerne razvojne usmeritve za Slovenijo.
Energetski prehod mora temeljiti predvsem na zmanjševanju porabe energije, večji energetski učinkovitosti, sončnih elektrarnah na že pozidanih površinah, hranilnikih energije ter drugih rešitvah, ki povzročajo bistveno manj obremenitev prostora in manj družbenih konfliktov.
Prepričani smo, da mora biti energetski prehod skrbno načrtovan, strokovno utemeljen in usklajen z dolgoročnim varovanjem slovenskega prostora, narave ter kakovosti življenja prebivalcev. Združenje bo tudi v prihodnje aktivno spremljalo pripravo NEPN in zagovarjalo rešitve, ki spoštujejo ljudi, okolje in javni interes.
Dan narave 2026
V Združenju civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn smo z velikim veseljem in hvaležnostjo sprejeli novico, da smo bili predlagani za Nagrado Rada Smerduja, najvišje državno priznanje Republike Slovenije na področju ohranjanja narave.
Iskreno se zahvaljujemo osebi ali organizaciji, ki je prepoznala naš trud in nas predlagala za to ugledno priznanje. Že sama nominacija nam predstavlja veliko priznanje in potrditev, da je naše delo opaženo ter cenjeno. Posebej smo počaščeni, da smo se znašli med kandidati, ki vsak na svojem področju pomembno prispevajo k razvoju stroke na področju ohranjanja narave in k ohranjanju narave.
2. srečanje Združenja CI - Skupaj za Slovenijo brez vetrnih elektrarn
Skupaj za prostor, naravo in glas ljudi
V soboto, 23. 5. 2026 smo v Dolenji vasi (občina Divača) uspešno izvedli pohod ob obletnici delovanja Združenja civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn. Dogodek je bil priložnost za srečanje članov civilnih iniciativ, domačinov, predstavnikov lokalnih skupnosti ter vseh, ki jim ni vseeno za prihodnost slovenskega prostora.
V preteklem letu smo dokazali, da lahko povezani posamezniki in lokalne skupnosti pomembno prispevamo k javni razpravi o umeščanju velikih energetskih projektov v prostor. Združenje je nastalo iz prepričanja, da morajo biti ljudje vključeni v odločitve, ki vplivajo na njihovo življenjsko okolje, in da mora razvoj energetike potekati odgovorno, pregledno in ob spoštovanju narave ter lokalnih skupnosti.
Pohod je potekal v prijetnem in povezovalnem vzdušju. Udeleženci so imeli priložnost izmenjati izkušnje iz različnih delov Slovenije, predstaviti aktualne izzive posameznih civilnih iniciativ ter razpravljati o nadaljnjih aktivnostih Združenja.
Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo vsem udeležencem, prostovoljcem, članom civilnih iniciativ in podpornikom, ki s svojim delom, znanjem in vztrajnostjo soustvarjajo zgodbo našega Združenja.
Verjamemo, da je spoštovanje prostora skupna odgovornost vseh nas. Zato bomo tudi v prihodnje vztrajali pri prizadevanjih za odprt dialog, vključevanje javnosti in odgovorno umeščanje posegov v prostor.
Koalicijska pogodba prinaša pomembno sporočilo glede vetrnih elektrarn
Združenje civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn pozdravlja sprejeto koalicijsko pogodbo nove vlade, saj ta na področju energetike nakazuje drugačne razvojne usmeritve od dosedanjih pristopov.
KOALICISKA POGODBA 2026-2030
S posveta Vetrna energija, prostor in okolje - čas za razmislek
Ljubljana, 2. junij 2025 – V organizaciji Komisije Državnega sveta RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj se je odvil posvet Vetrna energija, prostor in okolje - čas za razmislek, katerega namen je bil prispevati k tehtnemu razmisleku o tem, ali so vetrne elektrarne v Sloveniji nujno in neobhodno potrebne za doseganje ciljev energetskega prehoda in podnebne nevtralnosti in, ali sedanje okoljske presoje, ob manku regulacij in odsotnosti državnega akcijskega programa, v katerem bodo določena potencialno prednostna območja za vetrne elektrarne, zadoščajo za sprejemljivost državnih prostorskih načrtov za vetrne elektrarne.
Revija Jana: Senca vetrnih elektrarn bo padla na vse nas
Dominika Švarc Pipan in Diego Loredan o temni resnici zelene energije. Civilna družba zahteva razmislek, ne izvršena dejstva.
STA: V Zrečah srečanje civilnih iniciativ, ki nasprotujejo vetrnim elektrarnam
V Zrečah je v petek, 16. maja zvečer, potekalo prvo srečanje Združenja civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn, v katerega je povezanih enajst civilnih iniciativ, ki na svojih lokalnih območjih nasprotujejo umestitvi vetrnih elektrarn. Po njihovem prepričanju bi s postavljanjem vetrnic Sloveniji povzročili več škode kot koristi.
Novice.si: Vseslovensko srečanje civilnih iniciativ v Zrečah
V Zrečah je minuli petek zvečer potekalo prvo vseslovensko srečanje Združenja civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn, v katerega je povezanih 11 civilnih iniciativ, ki na svojih območjih nasprotujejo umestitvi vetrnih elektrarn. Med njimi tudi iniciativ, ki nasprotujejo gradnjam vetrnic na Paškem Kozjaku, v Rogatcu, na Pohorju in Boču.
Radio Maribor: Iniciative družno proti vetrnim elektrarnam
Enajst civilnih iniciativ proti vetrnim elektrarnam, ki delujejo po Sloveniji – med njimi tudi s štajerskega konca – se je odločilo povezati v skupno iniciativo in enotno nastopiti proti državi. Po njihovem prepričanju gradnja vetrnic ni v javnem interesu, in da bi z njimi povzročili več škode kot koristi, tako za naravo kot ljudi. V Radijski tribuni smo soočili stališča za in proti vetrnim elektrarnam; povabili smo sogovornike iz iniciative, pristojnega ministrstva za okolje, podnebje in energijo in Gospodarsko interesnega združenja za vetrno energijo.
Create Your Own Website With Webador